V Združenju ZEK DPBK ugotavljamo, da izjava g. Vrtina v članku, ki ga v celoti objavljamo, ne drži povsem, kot pravi, citiram "Kmetijski svetovalci ne izpolnjujejo ali preverjajo evidenc na kmetijskem gospodarstvu, je pa 11. točka namenjena svetovanju o tem, zato da kmetijsko gospodarstvo prostovoljno, če želi, svetovalcu na vpogled svoje evidence in drugo dokumentacijo,« konec citata, saj kot že v vabilu piše, da v kolikor ne boste uporabili storitve svetovanja, se vam v skladu s Katalogom kršitev, zavrnitev in ukinitev plačil, znesek plačila za ukrep EK zniža za 100%., kar pomeni, da plačil za ukrep ekološko kmetovanje kmet ne dobi, v kolikor zavrne obvezno individualno svetovanje.
Svetovanje vključuje tudi pregled vse dokumentacije, ki je navedena v vabilu, nikjer pa ne piše, da lahko kmet prostovoljno svetovalcu da na vpogled svoje evidence in drugo dokumentacijo.
Na KGZS so maja 2017 ugotovil, da v Sloveniji potrebujemo glede na število ekoloških kmetij v Sloveniji 18 ekoloških svetovalcev. V dvajsetih letih delovanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji imamo še vedno samo tri (3)svetovalce za ekološko kmetovanje, zato se nam zdi nesmiselno svetovanje v obliki, kot se je izvajal na podlagi OBVEZNEGA INDIVIDUALNEGA SVETOVANJA IN TO S SVETOVALCI, KI NIMAJO USTREZNIH ZNANJ S PODROČJA EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA.
V kolikor država ne bo poskrbela za ustrezno usposobljene svetovalcev za ekološke kmetovanje, ne moremo pričakovati, da se bo v Sloveniji ekološko kmetijstvo bolj hitro razvijalo. Domače ekološke hrane ne bo dovolj, potrošniki bodo posegali po uvoženi ekološki hrani.
Na posvetu "Ekološko kmetijstvo za bolj zdravo življenje" februarja 2018 v DS smo ekološki kmetje jasno povedali, kaj potrebujemo za hitrejši razvoj ekološkega kmetijstva. To je znanje, promocija, sodelovanje vseh državnih inštitucij, ki urejajo to področje (MKGP, KGZS, fakultete.....). Kmetije se bodo hitreje odločali za ekološko kmetovanje, v kolikor bodo začutili tudi moralno podporo države, kako pomemben je razvoj te specifične panoge.
V kolikor pa bo še naprej tak večinski odklonilni odnos svetovalcev in politikov do ekološkega kmetijstva, potem napredka ne bo.
Zatorej smo mnenja, da so taka obvezna individualna svetovanja za EK le metanje "peska v oči" kmetom, češ, saj smo vam svetovali in potrata denarja, ki nima pozitivnega učinka.
V nadaljevanju članek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu.
Članek DL z dne 11.10.2018:
Za kmetije, ki so vstopile v ukrep ekološkega kmetijstva v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2014–2020, je poleg šesturnih predavanj obvezno tudi individualno svetovanje. Tega nekateri dojemajo bolj kot kontrolo in birokratsko formalnost, od katere ni nobene koristi, na kar nas je opozoril eden od ekoloških kmetov.
BOLJ KONTROLA?
»Svetovanje sem že imela in menim, da je bila to bolj kontrola. S svetovalko sva pregledali vse površine, hlev, zvezek zapiskov, zapisnike itd. Vprašala sem, kako je s svetovanjem, a je odgovorila, da so si tako zamislili v Ljubljani,« pravi Marija Marinček, ekološka kmetovalka iz Dolenjih Selc pri Dobrniču, sicer tudi predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.
»Taka srečanja s svetovalci so sicer koristna, ker se lahko o marsičem pogovorimo, a v tem primeru gre še za eno dodatno kontrolo in obremenitev kmeta,« ocenjuje Marinčkova. Po njenem mnenju svetovalci, ki so dobili znanje na nekajurnem izobraževanju, težko odgovorijo na konkretna vprašanja. Si pa želi, da bi spet uvedli tridnevni uvodni seminar za ekološko kmetovanje, kjer so dobili začetniki veliko osnovnega znanja. V zvezi, ki jo vodi, se sicer zavzemajo, da bi Slovenija dobila 18 specializiranih svetovalcev za ekološko kmetovanje.
»Svetovalec se je že napovedal in je v redu človek, a vseeno ne pričakujem veliko, saj bo obisk predvsem zadostil birokratskim potrebam. Naš skupni denar se porablja, da se delajo kljukice, zato si ekološki in biodinamični kmetje gradimo vzporedno, tako rekoč zasebno svetovanje. V društvu Ajda organiziramo predavanja strokovnjakov, tudi svetovno znanih, da dobimo znanja, ki sicer ne pridejo do naših kmetov. Javno svetovanje je za ekološke kmete bolj zgubljanje časa v predavalnicah, ne rečem pa, da ni koristno za začetnike, ta del je v redu,« ocenjuje Zvone Černelič, ekološki kmet iz Dečnih sel pri Artičah in predsednik društva za biodinamično kmetovanje Ajda Posavje.
JAVNI IMAJO MOČ
Kot pravi, pa vse le ni tako črno, kajti v Sloveniji je kar nekaj kmetijskih svetovalcev iz javne službe, ki so se začeli nagibati v ekološko smer. »Na predavanju o ekološkem in biodinamičnem sadjarstvu v Sevnici se je zbralo 220 ljudi, med njimi so bili tudi veliki sadjarji, celo Evrosad, organiziralo pa ga je naše društvo skupaj s Kmetijsko-svetovalno službo Slovenije. To je pomembno, saj imajo javni svetovalci moč, ker jim ljudje bolj verjamejo,« meni Černelič. Ekološka kmetija je celota, zato po njegovem potrebuje posebne specialiste svetovalce. Tudi Andrej Črnugelj z Ekološke kmetije Šelar z Grabrovca meni, da je letošnje individualno svetovanje bolj birokracija. »Koliko kmet od njega dobi, je odvisno tudi od konkretnega svetovalca – kakšen strokovnjak je, koliko razumevanja ima do ekološkega kmetijstva. K meni pride Natalija Pelko, s katero imam dobre izkušnje, zato menim, da bo obisk tudi koristen. Ker se ukvarjam z zelenjavo, bi bilo svetovanje bolj dobrodošlo spomladi, saj imam celo kopico vprašanj. Računam, da bom obisk kar dobro izkoristil. Če primerjam, kako je bilo pred desetimi leti, je zdaj svetovanje dosti boljše,« nam pove.
PO NAVODILIH
Individualno svetovanje v okviru javnega naročila kot podizvajalec na našem območju opravlja Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto. Kot nam je pojasnil vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Damijan Vrtin, bodo do konca leta izvedli skupno 367 osebnih svetovanj. Svetovanje izvajajo, kot pravi, natančno in dosledno po navodilih naročnika, to je kmetijskega ministrstva.
Svetovalec se mudi na kmetiji povprečno od 4 do 6 ur, odvisno od števila panog na kmetiji, obsega površin, vrste območja, števila gerkov in dodatnih kmetovih vprašanj o obravnavani tematiki. Potem ko svetovalec prouči administrativne podatke in gradiva, na terenu pregleda večino kmetijskih površin v uporabi, pri živinoreji pa tudi živali in objekte. Sledi svetovanje v sklopu predpisanih enajstih vsebinskih točk in na koncu izdelava poročila na natančno predpisanem obrazcu.
»S temi svetovanji želi ministrstvo kmetijska gospodarstva še podrobneje seznaniti z zahtevami ukrepa ekološkega kmetovanja ter z njim povezanimi področji naravovarstva, varstva tal, zraka in vode. V sklopu svetovanj se obravnavajo tudi najpogostejše napake in kršitve pri izvajanju ukrepa ekološkega kmetovanja, kmetijski svetovalec pa svetuje še o evidencah in dokumentaciji,« pojasnjuje Vrtin.
MNOGI ZADOVOLJNI
Kako pa komentira kritike, da gre samo za papirnato izpolnjevanje poročil ter preverjanje evidenc in dokumentacije? »Gre izključno za svetovanje. Svetovalec izroči kmetu prazne obrazce o delovnih opravilih, gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev ter mu na primeru obrazloži vodenje predpisanih evidenc. Kmetijski svetovalci ne izpolnjujejo ali preverjajo evidenc na kmetijskem gospodarstvu, je pa 11. točka namenjena svetovanju o tem, zato da kmetijsko gospodarstvo prostovoljno, če želi, svetovalcu na vpogled svoje evidence in drugo dokumentacijo,« odgovarja Vrtin.
Poudarja, da je veliko kmetov zadovoljnih z obiskom in svetovanjem. »Poleg predpisanega svetovanja v sklopu javnega naročila se namreč odpre še marsikatera druga strokovna razprava in izvede svetovanje. Seveda pa vabimo kmetijska gospodarstva, naj se za svetovanje obrnejo na naše kmetijske svetovalce,« pravi vodja svetovalne službe. Meni pa, da bi bilo javno naročilo bolj kot zdaj smotrno izvesti v prvem letu vstopa kmetije v ukrep.
