STROKOVNA EKSKURZIJA V AVSTRIJO

JESENSKA STROKOVNA EKSKURZIJA ZDRUŽENJA ZEK DPBK V AVSTRIJO DNE 22.9.2015

Zgodaj zjutraj, ob 3. uri, smo v torek, 22.9.2015 krenili izpred Qulandije v Novem mestu našemu cilju naproti, ogledu Noetove barke in  kmetije Biohof Mogg.  Po več ur trajajoči vožnji smo se na drugem postanku na poti okrepčali z ekološkim zajtrkom, ki so ga pripravili nekateri udeleženci. Po komentarjih udeležencev jim je eko zajtrk prijal in menili so, da bi morali biti taki zajtrki-malice tudi v naših šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah. Okrepčali smo se z pirinim in ajdovim kruhom z orehi, namazi, več vrstami sira , sokom in jabolki, vodo, jagodami in malinami ter suhimi hruškami.

Vodička Ivanka nas je med potjo ozaveščala o kulturnih znamenitostih in zgodovino Habzburžanov. Na obrobju mesta Dunaj smo zapeljali z avtoceste in po lokalnih cestah prispeli do vzorčnega vrta in semenske banke Noetova barka-Arche Noah, kjer so nas prijazno sprejeli. Mladi mož, ki je doma iz Švice in ga je ljubezen do narave in semenarstva pripeljala v Noetovo barko, nas je najprej povabil na sprejem  s posebnim napitkom, nam razložil zgodovino tega združenja, ki letos praznuje 25 letnico delovanja. Takrat se je skupaj zbralo nekaj mladih navdušencev, ki so začeli z načrtovanjem vrta in zbiranjem semen različnih sort. Danes pa njihovo združenje šteje okrog 14.000 članov. Najprej smo si ogledali vrt, ki je bil v zelo dobrem stanju. Videli smo zelenjavo, ki jo pridelujemo tudi pri nas, nekaj pa je nismo poznali.

Sledilo je ekološko kosilo v obliki samopostrežnega bifeja na prostem. Za predjed smo izbirali med namazi, pršutom, sušenem v hladnem dimu, tremi vrstami kruha, sledila je juha iz rdeče pese in jabolki. Kot glavno jed smo si privoščili ravno prav začinjen zelenjavni ragu. Posladkali smo se z bučnim narastkom. Žejo smo gasili z domačim sokom, z »mehurčkasto« in navadno vodo. Večina je bila s ponudbo zadovoljna in navdušena, ker so doživeli nove jedi, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so godrnjali, a kljub temu poskusili.

Na vrsti je bil obisk zasebne banke semen z 6000 sortami in vrstami semen v natrpanem kletnem prostoru, kjer ves čas uravnavajo temperaturo in vlago, zato so stroški vzdrževanja zelo dragi, kajti od države ne dobivajo finančnih podpor.  Zato ne morejo registrirati več posameznih sort za vpis v seznam registriranih semen, kajti registracije so zelo drage. Financirajo se le z vstopninami za ogled vrta in banke semen, nekaj malega jim prinesejo trgovinica, članarina članov in projekti. Sodelujejo z okoli 300 kooperanti, ki razmnožujejo semena. Z državo se dogovarjajo, da bi jim pomagala pri registraciji posameznih sort semen, da bi lahko registrirana semena razmnoževali za nadaljnjo prodajo in tako širili pridelavo starih sort. Sodelujejo z nekaterimi slovenskimi ekološkimi kmetijami  in hranijo semena iz Hrvaške.

 V lepo urejeni trgovinici smo lahko nabavili semena, ki so registrirana pri semenski hiši Reinsaat. Na voljo je bilo veliko literature o pridelavi zelenjave, semen, orodja iz bakra in drugih izdelkov, kot so marmelade, namazi, vina…..

Pot smo nadaljevali proti  Herzogenburgu na ekološko-biodinamično kmetijo Mogg, kjer so nam razkazali pridelavo zelenjave v 8 rastlinjakih. Okoli 60 vrst zelenjave pridelujejo na 4 ha odprtih površin.  Mladi gospodar je razložil njihov sistem partnerskega kmetovanja. Tedensko pripravijo in dostavijo 300 zelenih zabojčkov. V začetku leta sklenejo s svojimi 300 partnerji dogovor  za 50 zabojčkov v letu, le od božiča do novega leta jih ne pripravijo. Dogovori temeljijo na  zaupanju. V primeru, da je suša in je zelenjave manj, je dobijo partnerji manj kljub plačilu; če je zelenjave več, je dobijo več, da ne ostaja in je ne zavržejo. Že v začetku leta prejme od vsakega partnerja 1.008,00 € , da si lahko nabavi semena in vse ostalo za nemoteno delovanje kmetije. Zabojčke vsak teden dostavijo na določena mesta vse tja do Dunaja. Partnerji so zadovoljni, le včasih si kdo ne želi določene zelenjave. V takem primeru se dogovorijo za kako drugo sočivje. Če je njihov partner v stiski, na primer brez službe, študentje, samohranilka ali samohranilec, plačajo le 70 % v denarju, 30 % pa odplačajo z delom. Na kmetiji je zaposlenih 8 oseb. Skupaj živijo štiri generacije. Za kosilo se vsakodnevno zbere do 18 članov družine in sodelavcev.

Med potjo domov smo na »vroči stol« povabili vse udeležence, da

izmenjamo vtise in ocenimo zadovoljstvo s programom ekskurzije in z ekološkim kosilom.  Obenem smo predstavili svoje kmetije.

Z ekskurzijo smo bili zadovoljna, saj smo se marsičesa naučili, dobili  smo  veliko koristnih informacij, videli smo mnogo uporabnih idej, ki jih lahko udejanjimo na naših kmetijah, prijetno nas je presenetila in navdihnila njihova skrb za arhitekturno dediščino.

Izjemno pa nas je navdušil pogum, organiziranost in medsebojno zaupanje in solidarnost pri partnerskem  pridelovanju in razdeljevanju zelenjave za 15.600 zabojčkov na leto. V Sloveniji si kar ne moremo predstavljati ekološkega kmeta, ki bi se lotil takšnega  podviga, saj smo Slovenci bolj nezaupljive narave, kaj šele, da bi kdo kmetu plačal v naprej za vse leto.

Tudi na področju semenarstva se od njih lahko marsičesa naučimo. Težko je sestaviti takšno mlado in zagnano ekipo, ki vztrajno širi zbirko svoje semenske banke brez državne podpore in ponosno pokaže izjemne rezultate.

Morda najpomembnejše pa je sporočilo o neizogibnosti sodelovanja, saj so pri nas kmetije bistveno manjše. Potrebno se bo povezovati, združevati znanje in izkušnje, da bomo dosegli višjo stopnjo samooskrbe s hrano. Računamo na pomoč države pri ustvarjanju pogojev, da bomo doma pridelano lahko prodali na slovenskem trgu slovenskemu potrošniku.

25.september 2015                             Marija Marinček 

 

Svoje vtise o ekskurziji nam je poslala tudi Ana Brdnik, dijakinja 2.d Kmetijske šole Grm. Prilagamo nekaj foto utrinkov iz ekskurzije.

STROKOVNA EKSKURZIJA V AVSTRIJO

Združenje za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine je dne 22. Septembra 2015 organiziralo  jesensko strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Te ekskurzije sem se udeležila tudi jaz, saj želim pridobiti čim širša  znanja in izkušnje kmetovanja ter trženja tudi od kmetov zunaj naše meje. Po dolgi vožnji smo najprej prispeli do sedeža nevladne, privatne organizacije Noetova Barka-ARCHE NOAH.

Na posestvu grajskega vrta  smo si ogledali vzorčne predstavitve  zelenjave, zelišč, sadja, njihov predstavnik nas je popeljal popeljal ob gredicah ter v semensko banko in trgovino s semeni.

Organizacija letos praznuje 25 let in šteje 14.000 članov, semena razmnožujejo na 300 kmetijah, v genski banki premorejo 6000 sort in varietet semen, kar je veliko več kot premore slovenska rastlinska genska banka. Organizirajo delavnice in predavanja za varuhe semen, semena, sadike in literaturo tudi prodajajo, tržijo tudi obiske vzorčnega vrta.

Imajo popisane stare sorte dreves in sicer je vsako drevo označeno tudi z GPS kodami, da v primeru smrti lastnika še vedno vedo, kje se nahaja tista jablana. Semena ohranjajo v živo, torej želijo, da se jih čim več seje, da ne spijo v genski banki. 

Organizacija se je, zanimivo,  začela tako, da so štirje kmetje pred 25 leti dali pobudo o načrtnem zbiranju in ohranjanju starih sort semen. Tako njihova zbirka hrani tudi 600 različnih semen iz Hrvaške, ki so jih Hrvati v teh letih izgubili in jih sedaj dobivajo nazaj iz Arche Noah.

 Organizacija je nevladna, financirajo se iz članarin, prodaje semen in sadik ter iz projektov. Trenutno se trudijo, da bi  v Bruslju dosegli spremembo zakonodaje v smislu, da bi lahko uradno prodajali večje količine semen večjim ekološkim kmetijam, ne le vrtičkarjem, kajti izkazalo se je, da so nekatera stara semena zelo dobra tako po količini kot po kvaliteti.  Smiselno bi bilo sodelovanje z njimi, letos poleti so obiskali tudi nekatere kmetije v Sloveniji, ki ohranjajo stara semena.  Več o Arche Noah si lahko preberete na: https://www.arche-noah.at/      

        

V popoldanskem času smo si ogledali  še ekološko-biodinamično kmetijo BIOHOF MOGG,

( http://www.biohof-mogg.at/) Čez celotno sezono pridelujejo 50 - 60 vrst zelenjave  na 10 ha površin in 8 rastlinjakih in sicer na biodinamičen način, kar je pri nas redkost, v Avstriji in Švici pa vedno bolj razširjena oblika pridelave zelenjave. Zanimiv je bil njihov način trženja in sicer – PARTNERSKO KMETIJSTVO.

Kmetija ima 10ha površin, redno zaposlenih je 8 ljudi, zelenjavo pridelujejo in dostavljajo partnerjem celo leto. Partnerji so v bistvu stranke, ki želijo kupiti zelenjavo. Januarja  vsaka stranka/partner vplača kmetu 1008€.  Kmet pa ji celo leto enkrat tedensko dostavi zabojček mešane zelenjave. Letos imajo 300 partnerjev (kupcev), ki so v januarju vplačali 300.000 €, kar je dovolj, da kmetija celo leto normalno dela in se ji ni treba ukvarjati s težavami trženja in viški zelenjave. Če je sezona slaba, je v zabojčkih nekoliko manj, če je sezona dobra, je nekoliko več, ampak  kupci to razumejo, zato se imenujejo partnerji. So pač ljudje, ki jim je pomembno, da ima lokalni kmet delo (in še 7 zaposlenih), ter da zauživajo lokalno zdravo hrano. Tisti, ki so se pritoževali, da je v zabojčkih premalo, so pač odpadli in prišli tisti, ki pravijo, da je v zabojčkih preveč. Enkrat letno se vsi skupaj snidejo in povedo želje ter potrebe.

Kupci/partnerji tudi pomagajo pri dostavi zabojčkov. Nemogoče je, da bi kmet dostavil v enem dnevu zabojčke 150 strankam, zato imajo zbirna mesta, kjer dostavi več zabojčkov naenkrat, potem pa si kupci prostovoljno med seboj pomagajo pri dostavi. Zato so ti kupci resnično kot partnerji kmetu. V primeru revščine (študentje, matere samohranilke…) kmet omogoča, da 30% cene oddelajo na polju (pletje…). Zanimivo je tudi, da je kmet plačal čebelarju, da je pripeljal čebele za opraševanje. No ja, pridelan med nato vzame kmet, ker so ga čebele prinesle z njegovih rastlin.

Ekskurzija je bila zanimiva. Vse videno bi lahko vpeljali tudi v Sloveniji.

 

Dijakinja 3.d, Ana Brdnik