16. ekopraznik v Novem mestu je uspel. Kmetje sem med seboj nismo videli nekaj časa, zato smo se imeli veliko za pogovoriti. Bilo je tudi nekaj obiskovalcev in povprečna prodaja kakovostnih ekoloških pridelkov in izdelkov.
Veseli smo bili vsakega obiskovalce, še posebej pa takih, ki se zanimajo za ekološko kmetovanje. Kmetje potrebujejo informacije, kako, kaj, kje in po kakšni ceni bi lahko prodajali svoje pridelke, zanima jih trenutna kmetijska politika, priprave na novo programsko obdobje 2023-2027. EU želi ekološko kmetovanje dvigniti na višjo raven, do let 2030 na 25 odstotkov kmetijskih zemljišč v obdelavi . Slovenija žal ne kaže posebnega optimizma, d se približamo temu odstotku. In tako bodo naši otroci, vnuki še nekaj časa v šolah in vrtcih jedli uvoženo ekološko hrano. Uredba o JzN namreč predpisuje 15 odstoten delež nabave ekološke hrane, ki pa jo okrog 3800 kmetij v Sloveniji ne more zadostiti. Zato potrebujemo nujne preusmeritve konvencionalnih kmetov v ekološko pridelavo. Zaskrbljujoči so podatki, da je iz sistema eko certificiranja izstopilo 266 kmetij, v letu 2021 se je število nekoliko popravilo, vendar nei preseglo izstopov v letu 2020.
