Ljubljanske mlekarne vabijo k odkupu slovenskega ekološkega mleka
Ljubljanske mlekarne so 17. oktobra 2018 z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije podpisale zavezo, s katero obetajo kmetom dolgoročni odkup slovenskega ekološkega mleka.
V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije pozdravljamo poslovno odločitev Ljubljanskih mlekarn, da povečajo odkup surovega ekološkega mleka, kar pomeni precejšnje povečanje povpraševanja po slovenskem ekološkem mleku. Tržne zakonitosti dokazujejo, da povečanemu povpraševanju sledi povečana proizvodnja. Ekološko kmetijstvo je najbolj učinkovit agrarni ukrep za zaviranje podnebnih sprememb - torej za zmanjševanje ogljičnega odtisa, katerih grožnje so nam pred kratkim predstavili strokovnjaki Združenih narodov. Pretežno hribovski in gorati svet v Sloveniji je izredno primeren za ekološko prirejo mleka. Ekološke in vse ostale kmete vabimo k večji prireji, da bomo otipljivo prispevali k zviševanju samooskrbe s slovenskim ekološkim mlekom.
Ljubljanske mlekarne bodo do leta 2020 vsako leto odkupile 5 milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka. S 1. decembrom 2018 so povišali ceno ekološkega mleka iz 10 na 13 centov na ceno konvencionalnega mleka.
Tako bodo Ljubljanske mlekarne z dodatkom k ceni konvencionalnega mleka zagotavljale 40 odstotno premijo.
Da se bodo kmetije lažje odločili za ekološko prirejo mleka, Ljubljanske mlekarne ponujajo dodatne podpore v času preusmeritve v ekološko kmetovanje. Kmetje, ki se bodo odločili za tak ukrep, bodo s podpisom pogodbe z Ljubljansko mlekarno že od prvega meseca dobivali finančno podporo. V prvih treh mesecih bo to dodatni cent na liter mleka, nato pa vse več do 8 centrov na liter mleka v zadnjih šestih mesecih preusmeritve. Po pridobitvi certifikata pa dobijo kmetje dodatnih 13 centov premije. Mlekarna se s pogodbo obveže, da bo za isto obdobje zagotavljala odkup mleka.
Kmetje se bodo s podpisano pogodbo zavezali, da bodo ekološko mleko še vsaj dve leti po preusmeritvi oddajali v odkup mlekarni, sicer bodo morali premijo vrniti.
Za vsa dodatna pojasnila o odkupu slovenskega ekološkega mleka Ljubljanskim mlekarnam se obrnite na g. Antona Jakljeviča, dikrektorja odkupa mleka na tel. št. 031/573 739 ali na e-naslov: Anton.Jakljevic@lm.si. Gospod Jakljevič bo vesel vsakega vašega klica ali sporočila in vam odgovoril na vaša vprašanja.
Neorganiziran in dolgoročno nepredvidljiv odkup ekološkega mleka je dosedaj povzročal preusmeritev v prirejo mesa, za katerega pa tudi ni organiziranega odkupa in pravične cene. Glede na svetovne in zlasti evropske prehranske trende, ki v ospredje postavljajo ekološko pridelano hrano, je potrebna promocija ekološkega kmetovanja, svetovanje in izobraževanje kmetov za preusmeritev v prirejo ekološkega mleka, zato pričakujemo sodelovanje vseh akterijev v kmetijstvu, da povečamo prirejo slovenskega ekološkega mleka.
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije
Marija Marinček, predsednica
Ker povpraševanje po ekološko pridelanih in predelanih mlečnih izdelkih raste, so se v Ljubljanskih mlekarnah odločili okrepiti ponudbo izdelkov iz izključno slovenskega ekološkega mleka. Z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije so tako podpisali zavezo o vsakoletnem odkupu pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.
Ljubljanske mlekarne so največji slovenski odkupovalec surovega mleka, vsako leto ga odkupijo približno 207 milijonov litrov. A od tega je le 850 tisoč litrov mleka iz ekološke pridelave, to številko pa želijo zdaj po besedah direktorja družbe Tomaža Žnidariča povečati.
Ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka
"Potrošniki iščejo ekološko pridelano mleko, na žalost pa ne najdejo dovolj slovenskega ekološkega mleka, zato se obračajo k tujim proizvajalcem, ki jih je trenutno na slovenskem trgu več, kot pa je naše lastne pridelave in predelave," je povedal Žnidarič.
Priložnost v ekološki pridelavi mleka vidijo predvsem kmetje na težje dostopnih območjih. "Smo hribovska kmetija, kakšnih je v Sloveniji kar nekaj, te pa zaradi višjih stroškov težko konkurirajo velikim evropskim pridelovalcem, zato v ekološki pridelavi vidim priložnost," je povedal ekološki kmet Gašper Dajčman, ki že zdaj dobavlja mleko Ljubljanskim mlekarnam.
Vsako leto bodo odkupili pet milijonov litrov
Medtem ko Ljubljanske mlekarne odkupujejo mleko od 2100 slovenskih kmetov, pa je med njimi le 12 takih, ki dobavljajo ekološko pridelano mleko. Da bi to številko povečali, s tem pa tudi količine odkupljenega ekološkega mleka, je Žnidarič danes s predsednico Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Marijo Marinček podpisal zavezo, s katero se Ljubljanske mlekarne zavezujejo, da bodo do konca leta 2020 vsako leto odkupile pet milijonov litrov slovenskega ekološkega mleka.
Za dodatno spodbudo bodo v Ljubljanskih mlekarnah zvišali tudi odkupno ceno ekološko pridelanega mleka. Ta je trenutno za deset centov višja od cene za liter običajnega mleka, od 1. decembra pa jo bo presegala za 13 centov. S tem bodo ekološki kmetje za svoje mleko prejeli približno 40 odstotkov več, je povedal Žnidarič.
Ljubljanske mlekarne: Trend je ekološka predelava, a takšnega mleka nam primanjkuje
AVTOR David Jug30. SEPTEMBER 2018, OB 7:12
Ljubljanske mlekarne imajo v svoji verigi le dvanajst kmetov, ki jim zagotavljajo ekološko pridelano mleko. Naša največja mlekarna bi ga odkupila veliko več, zato kmetom, ki se odločijo spremeniti način proizvodnje mleka, tudi finančno pomagajo.
"Vsekakor bi si želeli, da bi bilo ekološko pridelanega mleka več, a so zahteve, da nekdo dobi certifikat, postavljene visoko, zato je kmete v preoblikovanje kmetij težko prepričati. Kljub temu da so odkupne cene takšnega mleka naporom primerno višje,"pravi Tjaša Šoštarko, vodja proizvodnje svežih izdelkov.
Poleg tega kmetije dobijo certifikat ekološke pridelave šele dve leti po prenehanju klasičnega kmetovanja, v tolikšnem času naj bi se zemlja predvidoma prečistila umetnih gnojil, uredili naj bi se morebitni popravki v hlevu in okrog njega. Ker se stroški kmetovanja v času preoblikovanja povečujejo, kmetje pa morajo mleko dve leti prodajati, kot da je pridelano na običajen način, so se v Ljubljanskih mlekarnah odločili, da bodo tistim, ki naredijo korak v to smer, finančno priskočili na pomoč.
A ko beseda nanese na izdelke, pridelane iz ekološkega mleka, v Ljubljanskih mlekarnah tudi malce potarnajo. V anketah bo velika večina ljudi, ki ima na izbiro klasičen ali bio izdelek, izbrala slednjega, pravijo, a ko so kupci v trgovini postavljeni pred dejstvo, da je treba za tak izdelek plačati malce več, na to obljubo pozabijo. Kljub temu poudarjajo, da je povpraševanja po ekološko pridelanih izdelkih vse več.
ANŽE PETKOVŠEKPonosni pa so predvsem na dejstvo, da je vse njihovo mleko slovensko – prav nič ga ne uvozijo.
Mleko odkupujejo od približno 2100 kmetov, od katerih je večina vključenih v zadruge. Nekaj malega je direktnih dobaviteljev, največji ima v hlevu 120 krav. Redno pa obiskujejo vse, ne glede na velikost kmetije in števila krav.
Polovico proizvodnje izvozijo
Med državami, ki pijejo slovensko mleko, se najdejo tudi zelo eksotične: Džibuti, Sierra Leone, Mali, Togo, Mavricij in Kitajska
Pa je slovensko mleko boljše? V čem se razlikuje od avstrijskega ali madžarskega?"Tehnično gledano velike razlike ni, minimalno predpisane standarde morajo dosegati vsi proizvajalci," pravi Mateja Juvančič, vodja razvoja v Ljubljanskih mlekarnah, a v isti sapi dodaja, da v primerjavi z drugimi državami, v Sloveniji ni intenzivnega kmetijstva, ni farm. "Kmetije so zelo majhne, krave večji del leta preživijo na pašnikih, odnos do živali je povsem drugačen, skoraj vsaka krava ima ime," ponazori.
ANŽE PETKOVŠEKJe pa proizvodnja naše največje mlekarne zares fascinantna: 30 tovornjakov vsak dan v tovarno na Tolstojevi v Ljubljani pripelje pol milijona litrov mleka.
Cisterne tovornjakov so s prekati razdeljene na več delov, v vsakem je mleko enega kmeta. Razlog: sledljivost. Če bi rezultati laboratorijskih testov pokazali, da je s katerim od vzorcev nekaj narobe (vsak dan v tovarniškem laboratoriju pod drobnogled vzamejo vzorce mleka prav vseh dobaviteljev, ki mleko pošljejo v mlekarno), lahko v hipu ugotovijo, s katere kmetije je prišlo.
Mit o dodajanju sladkorja mleku ne drži
"Mleku ne dodajamo prav ničesar. Mleko vsebuje naravno prisoten sladkor, tako kot ga, na primer, vsebuje sadje. Dodan sladkor boste našli le v nekaterih sadnih jogurtih – navadnim jogurtom namreč dodajamo sadne pripravke, ki vsebujejo sladkor. Je pa tudi tu zanimiv velikanski razkorak med željami potrošnikov in njihovim obnašanjem v trgovini. Želijo si sadne jogurte brez sladkorja, ki pa so bolj kisli, zato je povpraševanje po njih majhno," pojasnjujejo v naši največji mlekarni.
ANŽE PETKOVŠEK"Po testiranju mleko pasteriziramo, najkasneje v 36 urah pa vsega predelamo. 300 tisoč litrov ga pošljemo v oddelek za predelavo v trajne izdelke, kot je denimo Alpsko mleko, iz ostalega v sosednji hali naredimo sveže izdelke," pove Šoštarkova. Na vsaki od sedmih linij vsako uro proizvedejo med šest in osem tisoč litri trajnega mleka (od Alpskega, do mleka trgovskih blagovnih znamk).
Pa se Alpsko mleko sploh razlikuje od drugih vrst mleka? Ne nazadnje enako vprašanje velja tudi za jogurte in ostale izdelke.
ANŽE PETKOVŠEKKratek odgovor je: Ja, se razlikuje. Postrežejo pa tudi z malce daljšim: "Pri trajnem mleku vsa razlika nastane zaradi tehnološkega postopka obdelave – v praksi gre za različno temperaturo oziroma čas obdelave. Trajno mleko je namreč za zelo kratek čas (4 do 8 sekund) toplotno obdelano pri zelo visokih temperaturah od 135 do 150 stopinj Celzija. Pri Alpskem mleku uporabljamo prav posebno metodo – direktni vbrizg pare za 4 sekunde. To je torej tehnološki postopek, s pomočjo katerega dosežemo svežino in edinstven okus Alpskega mleka, na katerega prisegajo mnogi. Pri tem je treba izpostaviti, da je mleko za vse vrste končnih izdelkov isto, nič se mu ne dodaja. "
Polne roke dela imajo tudi uslužbenci tovarniškega laboratorija, ki preverjajo vzorce s šestih različnih postaj v predelovalnih verigi. Nazadnje jim pride pod roke vzorec prav vsake šarže različnih izdelkov s tekočega traku.
ANŽE PETKOVŠEK
Preden jih pošljejo na police trgovin, v Ljubljanskih mlekarnah kakovost testirajo tudi senzorično: Poskusijo jih, pojejo, popijejo, povohajo ali namažejo. "Vsako jutro naši sodelavci senzorično testirajo izdelke, da se prepričajo, da je na primer namaz ustrezno mazljiv, da je jogurt prave kislosti, da je takšen, kot ga kupec pričakuje, tak, na kakršnega prisega," pojasnjuje Maja Kalan Pongrac iz korporativnega komuniciranja.
Rok uporabnosti
Tjaša Šoštarko, vodja proizvodnje svežih izdelkov v Ljubljanskih mlekarnah: "Praviloma so naši izdelki uporabni še vsaj kak teden od roka, ki je zapisan na embalaži. Sicer pa je, ko gre za rok uporabnosti, najbolje uporabiti zdravo pamet. Če mleko nima vonja po skisanem, ne bo prav nič narobe, če ga spijete. Še bolj to pravilo drži za jogurte ali kisle smetane."
Malce presenetljiv je podatek, da Ljubljanske mlekarne sladoleda ne izdelujejo vse leto, pač pa le od februarja do septembra. Kako konservativni smo Slovenci pri najljubših okusih vse pove naslednja zanimivost: Planica je z naskokom najbolj prodajan sladoled pri nas. "Čokolada, vanilja in jagoda so 'zakon' okusi. Recepture za Planico od začetka proizvodnje leta 1974 nismo čisto nič spreminjali. Konkurenca sicer poskuša s tribarvnimi kombinacijami, a kupcev ne prepriča," nam je povedala vodja razvoja v naši največji mlekarni.
Ko gre za priljubljenost okusov njihovih izdelkov, naj gre za sladoled, jogurt ali kaj tretjega, pa je približno tako kot pri bio oziroma ekoloških izdelkih, še pravi Juvančičeva: "Ko ljudje izpolnjujejo anketo, večina navija za nove okuse, ko izdelke s temi okusi postavimo na prodajne police, je povpraševanje majhno, včasih tako majhno, da izdelek kmalu umaknemo iz proizvodnje. Pri sadnih jogurtih, recimo, z naskokom kraljuje jagodni okus."
