Kmetje imajo dovolj odgovorov države: Bomo proučili, bomo proučili ...
Novo mesto - Stanje ekološkega kmetijstva v Sloveniji ni najboljše – ekološki kmetje še vedno predstavljajo le 5,4 odstotka vseh kmetov, delež ekoloških kmetij pa je zdaj 11-odstoten, čeprav je cilj Slovenije do leta 2027 doseči 18 odstotkov.
To bo s takim tempom težko, je dejala Marija Marinček, predsednica Združenja za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajini na včerajšnjem 18. eko prazniku v Qlandiji, na katerem je sodelovalo sedem kmetij, članic združenja.
Poleg predsednice, ki je ekološka pridelovalka iz Dolenjih Selc pri Dobrniču, so se predstavili: kmetija Špehar s Hrasta pri Vinici s ponudbo več vrst moke in olj iz sončnic in konoplje; kmetija Perme iz Šmarjete z orehi in sibirskimi borovnicami, Ekološko čebelarstvo Pavlin iz Semiča z medom, kmetija Kerin iz Straže pri Raki z zelenjavo in jagodami, ter Milena Trefalt iz Ljubljane s ponudbo vegetarijanske in vege hrane. Ponudba je bila torej zelo pestra, od zelenjave, do žit, mok, orehov, medenih izdelkov … , obiskovalci so imeli kaj poskusiti in nabaviti.
V Novem mestu še vedno ne deluje ekološka tržnica.
»Namen eko praznika je v prvi vrsti promocija ekološke hrane in ozaveščanje potrošnikov ter sploh vseh, ki jih tovrstno kmetovanje zanima - da vidijo, kaj vse se da na eko način pridelati. Ljudi je treba spodbujati v to smer in v naši regiji se premalo govori o ekološkem načinu kmetovanja, ki rešuje probleme sodobnega časa, od obremenjevanja okolja z odpadki, strupi, umetnimi gnojili, do zagotovitve bolj zdrave, doma pridelane hrane,» pove Marinčkova.
Jasno je, da naša regija malo zaostaja za ostalimi slovenskimi, sicer pa je ekoloških kmetov največ v Posavju in Beli krajini, na Dolenjskem pa manj, kar čudi sploh glede na naravne danosti.
Več o težavah ekološkega kmetovanja pri nas pa v tiskani izdaji Dolenjskega lista prihodnji teden.
