Anja Kralj / 13.11.2023, 8:04
Nati
Kaj se znajde v vaših nakupovalnih košaricah? Ugotovitve kažejo, da je idealna izbira na naših krožnikih ekološki izdelek, ki je v celoti iz Slovenije. A kot ugotavljajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, je ekološke ponudbe v slovenskih supermarketih, kjer nakupuje največji delež ljudi, še vedno zelo malo. Ugotovili so, da je ekološka ponudba v povprečju predstavljala 15 odstotkov vse ponudbe, le tretjina pa je bila tudi slovenska. Kje so razlogi, da slovenski ekološki izdelki slovenskim kupcem niso bolj na dosegu roke?
Ekološka živila so s trajnostnega, pa tudi zdravstvenega vidika boljša izbira. Ekološko kmetijstvo ima, v primerjavi s konvencionalnim, pozitiven vpliv na okolje, saj je prepovedana uporaba mineralnih gnojil in sintetičnih pesticidov, pozitivno pa vpliva tudi na biotsko raznovrstnost in rodovitnost tal ter ima manjši vpliv na izpuste toplogrednih plinov, koristi uživanja ekološki izdelkov strnejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
'Ekološko kmetovanje bi moralo biti v javnem interesu'
Kot poudarjajo pri Umanoteri in v Zvezi društev ekoloških kmetov, bi moralo biti ekološko kmetovanje zaradi številnih koristnih vplivov na zdravje prebivalstva in okolja v javnem interesu. Kot ugotavljajo, smo Slovenci še vedno precej neozaveščeni o tem, kakšne prednosti imajo ekološki izdelki v primerjavi s tistimi iz konvencionalne pridelave. Ker je, kot poudarjajo, idealna izbira ekološki izdelek, ki prihaja iz Slovenije, so v ZPS preverili, kako dostopni so takšni izdelki za slovenske potrošnike.
Le 15 odstotkov ponudbe ekološki izdelki
In ugotovitve niso bile preveč spodbudne. Pri sedmih največjih trgovcih so ugotovili, da je ekološka ponudba predstavljala le približno 15 odstotkov celotne ponudbe, od tega je bila le tretjina izključno slovenskega porekla. Nobena trgovina ni prejela ocene zelo dobro, imajo pa med pregledanimi trgovinami najboljšo ponudbo ekoloških izdelkov v izbranih skupinah večje trgovine. Le tretjina vseh pregledanih izdelkov ekoloških živil izhaja iz kmetijstva Slovenije, še izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer poudarjajo, da ti izdelki večinoma niso na vidnem mestu, da bi jih potrošniki lahko hitro opazili in posegli po njih.
Eko tržnicaFOTO: Damjan Žibert
Zakaj je bera ekoloških živil na policah trgovinskih polic tako nizka?
Prvo oviro ekološkemu kmetijstvu Marija Marinček iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije (ZDEKS) vidi v nizki podpori javnosti in politike, pomanjkanju znanja in promocije ekološke prehrane: "Imamo naravne danosti, željo in voljo, da se kmetuje na ekološki način. Vendar so podpore prenizke." A kot izpostavlja, je daleč največji problem pomanjkanje znanja: "Nimamo svetovalcev za ekološko kmetovanje, ki bi kmetom pomagali pri samih začetkih. Prav tako je problem tehnologija." Kot ponazori, imamo le dva specialista svetovalca za območje celotne Slovenije in nekaj kmetijskih svetovalcev, ki se ukvarjajo tudi z ekološkim kmetovanjem: "Če je kmetu nekaj nejasno, pa se ne bo odločil za takšno kmetovanje, saj je ekološko kmetovanje veliko bolj zahtevno." Kot poudarja, v Sloveniji niso na voljo nekemična fitofarmacevtska sredstva, kot jih denimo poznajo v sosednji Avstriji, kjer ekološko kmetijstvo po njenih besedah veliko bolj spodbujajo.
Marinčkova poudarja, da je velika ovira v Sloveniji dobiti ekološko pridelano seme. Tudi sama ekološko kmetuje. Razlika med konvencionalno in ekološko pridelavo je ogromna, vložiti je treba veliko več dela, pridelava je bolj zahtevna, ekološki kmetje nimajo mehanizacije, ki bi omogočala boljšo mehansko obdelavo predvsem zelenjave: "Ekološki kmet mora biti dnevno na preži. Slediti mora škodljivcem in ne sme ukrepati s fitofarmacevtskimi sredstvi, ampak z mehanskim obiranjem 'nadležnih žuželk'," poda primer, kako se življenje ekološkega kmeta razlikuje od konvencionalnega.
Ali je ekološko kmetovanje lahko zagotovilo potrošnikom, da v njihovi hrani ni pesticidov, ki so pred kratkim razburili javnost? Marinčkova pritrjuje in pojasnjuje, da je v ekološkem kmetijstvu strog postopek nadzora in kontrole, in če enkrat dobiš 'črno piko', se težko vrneš, poudarja.
Nakupovanje hrane na tržniciFOTO: Adobe Stock
Kaj lahko naredimo, da bodo ekološka živila bolj dostopna?
Kot pravi, ekološki kmeti v Sloveniji največ prodajo neposredno na kmetijah in na tržnicah, saj imajo tako direkten stik s kupci. A večina Slovencev hrano kupuje v večjih trgovskih verigah. Kaj bi se dalo narediti, da bi bili ti izdelki na voljo vsakemu Slovencu? Ekološki kmeti bi se morali bolj povezati, da bi lažje dostopali do trgovskih polic, meni Marinčkova. Tudi kmetijske zadruge v Sloveniji niso preveč zainteresirane za odkup ekološkega, predvsem mesa, pravi. "Zdi se mi, da trgovci velikokrat ne vidijo priložnosti, tudi za njih, napredka na tem področju. Saj ljudje iščejo ekološko. Če trgovec nima pozitivnega vpliva do ekološke prehrane, težko prodremo na trg. Strinjam se, da je na voljo premalo slovenskih ekoloških proizvodov, vendar bi se skupaj s politiko, z javnostjo, promocijo, dovolj znanja, to dalo v Sloveniji narediti, saj imamo odlične naravne danosti. Tudi naravne katastrofe bomo morali počasi vkalkulirati v svojo miselnost, kako bomo kmetovali, da bomo delali z naravo in ne proti njej," sklene Marinčkova.
Kaj odgovarjajo trgovci?
Vprašanja o tem, zakaj na slovenskih trgovinskih policah ni več ekoloških izdelkov, smo naslovili na Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS). Ta pojasnjuje, da trgovci svojo ponudbo na trgovskih policah nenehno prilagajajo razmeram na trgu, predvsem pa potrebam in zahtevam potrošnikov, ki želijo izbirati med široko ponudbo izdelkov, tudi na področju živilskega blaga. Delež ekoloških izdelkov slovenskega porekla v celotni ponudbi teh izdelkov je po eni strani odraz razpoložljivosti teh izdelkov s strani slovenskih dobaviteljev ter po drugi strani povpraševanja potrošnikov. Po nekaterih podatkih znaša delež eko in bio izdelkov v ponudbi živilskega blaga med 10 in 15 odstotki, delež se iz leta v leto nekoliko povečuje, ugotavljajo.
"Po naših razpoložljivih informacijah bi trgovci želeli na trgovske police uvrstiti še več ekoloških izdelkov slovenskega izvora, vendar so omejeni z razpoložljivo ponudbo teh izdelkov, poleg tega se kar nekaj eko ponudbe izdelkov v Sloveniji proda potrošnikom neposredno pri pridelovalcih," zagotavljajo na TZS.
Ekološka živila se običajno uvrščajo v nekoliko višji cenovni razred, pri čemer je potrošnik v zadnjem obdobju oziroma v času kriz še posebej cenovno občutljiv in išče najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, tudi med eko izdelki, ugotavljajo. Nekateri kupci se v takšnem kriznem času odločijo za zamenjavo dražjih eko izdelkov s cenejšimi ali pa lahko celo začasno opustijo nakup teh izdelkov, pravijo in dodajo, da se trgovci takšnim kriznim razmeram prilagajajo tudi na način, da potrošnikom ponujajo večji obseg izdelkov preko akcijskega načina prodaje, v ospredju so različni programi zvestobe ter izdelki trgovskih blagovnih znamk.
