Strokovna ekskurzija v Švico

 

Pripravili smo sledeči program:

 

Datum	Časovni razpored	Dejavnost
Nedelja	Popoldne/zvečer	Potovanje iz Slovenije v Švico (avtobusni prevoz)
Ponedeljek, 22. september 2014	9.30 – 11.30       12.30 – 13.15 13.15 – 13.45 13.45 – 15.30         18.30	Obisk kmetije Biohof Widacher, 6102 Malters http://www.biohofwidacher.ch/index.php Na kmetiji živijo 3 generacije. Obdelujejo 2 ha travnikov in 6,50 ha njiv, posajenih z zelenjavo, nekaj tudi na pokritih površinah. Kosilo (vključena kava) v menzi Zaporov Wauwilermoos Kratka predstavitev zaporov v povezavi z ekološkim kmetijstvom Ogled ekološke pridelave v Zaporih Wauwilermoos,6243 Egolzwil: http://www.wauwilermoos.lu.ch/index/beschaeftigung/biohof Vožnja proti prenočišču Hostel Baden http://www.youthhostel.ch/en/hostels/baden (posteljnina je vključena v ceno, brisače prosim prinesite s seboj) Večerja v Hostlu Baden
Torek, 23. september 2014	7.00 9.00 – 12.00         12.00 – 13.00 14.00     Popoldne/zvečer	Zajtrk v hostlu Baden Prihod na FiBL, Frick http://www.fibl.org/ Obisk in ogled inštituta FiBL Organizacija, aktualne raziskave Inštituta Pridelava ekološke zelenjave v Švici - nekateri podatki, prakse (krajše predavanje) Vprašanja in odgovori, Obisk FiBL-ovih obdelovalnih površin, poskusnih polj Kosilo v FiBL-ovi restavraciji – ekološka hrana Obisk obrata Brüderhof, 8108 Dällikon (v bližini Züricha): pridelava na prostem in v rastlinjaku; neposredna prodaja v zabojčkih; poljedelstvo; krave molznice; bioplinarna www.bruederhof.ch Pot proti domu preko Nemčije, Avstrije

Več o kmetijah si lahko ogledate na navedenih spletnih straneh.

Odhod avtobusa iz: -Novo mesto Qulandija ob 23.00 uri

-Trebnje avtobusna postaja ob 23.25 uri

- Ljubljana parkirišče-postajališče Dolgi most ob 24.15 uri

- Postojna avtobusna postaja ob 01.00 uri

Po potrebi bomo pobirali tudi na drugih lokacijah po dogovoru z udeleženci!

 

Cena strokovne ekskurzije pri udeležbi 50 oseb: 195 €/osebo.

Cena vključuje avtobusni prevoz (okrog 1700 km) z vsemi taksami in dvema šoferjema, 1 x nočitev in zajtrk v hostlu, 2 x kosilo, ogledi po gornjem programu, organizacija ekskurzije in vrhunsko strokovno vodenje s prevajanjem gospe Anamarije Slabe iz ITR, ki dobro pozna razmere v ekološkem  kmetijstvu in je  poznavalka predpisov in dogajanj v Bruslju in na MKO. Znala bo odgovoriti na marsikatero vprašanje tudi med vožnjo.

Rok za prijavo je 5. september 2014. Prijave sprejemamo na: marija.marincek@gmail.com ali na tel. št. 040/254 667. Prijava je potrjena, ko je ekskurzija plačana na TRR Združenja in sicer najpozneje do 10. septembra 2014.

Znesek v višini 195 € nakažite na TRR Združena ZEK DPBK, Šmihelska 14, Novo mesto št.:SI56 0297 1025 3840 580,  namen plačila: ekskurzija v Švico, šifra kode  namena plačila: OTHR. Če vašega plačila ne bomo prejeli do 12. septembra 2014, bomo smatrali, da na strokovno ekskurzijo ne greste in bomo dali prednost drugim.

VLJUDNO VAS PROSIM, DA NE ČAKATE ZADNJEGA TRENUTKA IN SE ČIM PREJ PRIJAVITE.

Ne pozabite na osebni dokument, primerno obutev in obleko in pa dobre volje ne pustite doma.

 

Vljudno vabljeni!

 

                                            Predsednica Združenja ZEK DPBK

                                                                       Marija Marinček, l.r.

POVZETEK EKSKURZIJE!

Ekskurzija ekoloških kmetov Dolenjske Posavja in Bele krajine v Švico 22 in 23.9.2014

Kot že vrsto let zapored, smo se tudi letos odločili v Združenju za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele krajine, da pogledamo preko naših meja, kako tam ekološko kmetujejo. Tokrat smo obiskali Švico.

Pot z avtobusom nas je vodila preko Italije v kanton Lucern v osrednjo Švico. Ob deseti uri dopoldne smo bili že na prvi kmetiji Biohof  Widacher v kraju Malters blizu Lucerna. Pričakal nas je mladi gospodar, ki se je sem priženil iz Avstrije. Kmetija obsega pet hektarjev zelenjave od tega sedemdeset arov v rastlinjakih in še dva hektarja pašnikov, ki pa ga daje sosedom v najem. Zelo nas je presenetila izjemna urejenost kmetije na vseh področjih. Osnova v pridelavi zelenjave je zelo širok kolobar, ki je na prostem sedem do devet let, v rastlinjakih pa štiri. Gnojijo samo z rastlinskim kompostom in z zelenim gnojenjem. Gojijo vse vrste zelenjave, še največ pa listnate, še posebej pozimi, saj so bili vsi rastlinjaki polno zasedeni. Zanimivi so bili rastlinjaki, štiri metre široki in okoli štirideset  dolgi, med njimi pa je bil en dober meter praznega prostora namenjen dobremu zračenju in prostoru za sneg. Med njimi pa je še drenaža, v katero se zbere vsa voda iz streh rastlinjakov, ki se s pomočjo črpalke shranjuje v akumulacijsko jezero in uporablja nazaj za namakanje, pa čeprav teče mimo rastlinjakov velik potok.  To je dobra ideja za marsikaterega našega zelenjadarja, ki pravi, da nima vode. Imajo pa tudi širše rastlinjake, do dvanajst metrov. Med rastlinjaki pa so utrjene poti, tako da je možno v vsakem vremenu v rastlinjak z mehanizacijo, katere imajo res veliko. Kmetija leži na nadmorski višini petsto trideset metrov in na koncu gostega naselja. Tako imajo veliko prednost pri prodaji v domači trgovini in na tržnici v bližnjem Lucernu, kjer prodajo sedemdeset odstotkov zelenjave, ostalo pa v verigi Migrosovih  supermarketov.  Imajo petnajst stalno zaposlenih delavcev, pozimi samo dva manj, saj jih zaposlijo v pridelavi kalčkov, katere dodajo v že  pripravljeno in zapakirano solato katera se zelo dobro prodaja. Gojijo kalčke vijolične redkvice, sončnic, brokolija in rdečega zelja. Z zelo moderno linijo za vzgojo sadik vzgojijo šest tisoč zabojčkov sadik zelenjave za lastne potrebe, kar je redkost v Švici. Letos so imeli nekaj težav z boleznimi v glavnem na plodovkah, saj so tudi tam imeli zelo mokro vreme. Sam sem bil na tej kmetiji že pred tremi leti sredi avgusta in nisem mogel verjeti lastnim očem, da so bile rastline praktično brez bolezni.

Popoldne smo si ogledali Zapore Wauwilermos v kraju Egolzwil med Lucernom in Zurichom. Posebnost teh zaporov je, da imajo svoje ekološko posestvo od leta 1995, veliko sto petdeset hektarjev, od tega osemdeset travinja za živino in konje, dvajset koruze, petnajst žit, trinajst krompirja, sedem korenčka, en hektar sadovnjaka, tri zelenjave in še enajst hektarjev naravnih habitatov za ptice.                               

Zapori, so odprtega tipa in v teh zaporih delajo zaporniki, ki so že na koncu svoje dolge zaporne kazni. Zapori so zelo vzgojni. Delo prilagodijo njihovim zmožnostim na dvajsetih področjih. Imajo petinpetdeset zaposlenih in osemdeset zapornikov. Imajo tudi poklicno šolo, kjer se lahko zaporniki izobrazijo v različnih poklicih. Vprašali smo jih zakaj so se odločili za ekološko posestvo? Povedali so nam, da iz treh razlogov. Prvi je ta, da zapornik ne more delati s pesticidi, drugi razlog je, da je na posestvu vedno dovolj dela in tretji, da je to zelo vzgojno saj ima pridelava hrane  vedno nekakšen smisel. En zapornik v odprtem delu jih stane dvesto SCF na dan, ravno toliko pa prinesejo tudi koristi zaporom, v zaprtem delu pa jih stane petsto SCF na dan. Nudijo tudi uslugo oskrbe konj lastnikom, ki nimajo časa za njih. Imajo tudi konje v tako imenovanem pokoju, kjer dočakajo svoj naravni konec. Konji so najboljša rehabilitacija za  zapornike, ki so bili podvrženi mamilom. Na posestvu imajo moderne odprte hleve za živino. Zanimivo je, da pri kravah mlekaricah strmijo k proizvodnji iz 8000 litrov mleka na 6500 po kravi na leto, saj trdijo, da je vse kar je nad šest tisoč litrov preveč. Pri zelenjavi vse plodovke cepijo, saj imajo tako veliko manj težav z boleznimi in škodljivci in tudi pridelek je veliko večji. Imajo tudi veliko proizvodnjo kokošjih jajc, sadik jagod in proizvodnjo bioplina iz gnoja in rastlinskih ostankov. Bioplina za proizvodnjo elektrike proizvedejo v ekvivalentu trideset tisoč litrov nafte. Deset odstotkov proizvodnje prodajo v trgovini na dvorišču v vrednosti 460000 SCF, proizvodnja celega posestva pa je štiri milijone SCF na leto. Ostale pridelke pa prodajo verigi supermarketov Migros, kjer jim določijo ceno paradižnika na osnovi sladkorja in supermarketom COOP.

Naslednji dan smo obiskali inštitut FIBL, ki je vodilna svetovna ustanova na področju ekološkega kmetijstva. To je edina ustanova na svetu, ki dela poskuse med vsemi načini pridelave hrane. Poskuse delajo na svojem posestvu, (ki obsega vinograde, sadovnjake, poljedelstvo,  zelenjavo, živinorejo in še kaj) in pri kmetih. Največjo kvaliteto hrane so dokazali pri biodinamičnem načinu, nato ekološkem in potem ostalo. Leta 1973 so ta inštitut ustanovili ekološki kmetje in je še danes v zasebni lasti. Zaposlenih je 155 ljudi,  v glavnem strokovnjakov na področju kmetijstva. Zametki ekološke zelenjave gredo v Švici že v leto 1947. Danes švicarji pridelajo šestdeset odstotkov lastne zelenjave, v sezoni pa je ne uvažajo. Korenček uvažajo npr. samo dva meseca. Tudi transport zelenjave z letali je prepovedan, vsa uvožena zelenjava pa mora ustrezati strogim švicarskim zahtevam.         

 Popoldne smo obiskali še zadnjo kmetijo Bruderhof v kraju Dallikon v bližini Zuricha. Kmetija obsega šestintrideset hektarjev( trideset okoli hiše) in se ukvarjajo z zelenjavo,  poljedelstvom, živinorejo in imajo bio-plinarno za proizvodnjo elektrike. Pred prvo svetovno vojno je bilo tam močvirje, ki so ga izsušili. Vsebnost humusa na njivah je neverjetnih osem odstotkov, na enem travniku pa celo dvajset. V to smo se prepričali na lastne oči, saj smo videli več hektarsko njivo s črno prstjo, v kateri je rastel odličen korenček in druga zelenjava. Ima sedemletni kolobar (samo eno leto ima travno deteljno mešanico zaradi manj strun). Med njivami ima trimetrske zelene pasove (jih pokosi za živino) za dognojevanje, zalivanje, škropljenje in transport, da čim manj potlači njivo. Poudaril je, da ima pozimi pokrita tla. Zanimivo je bilo tudi to, da proda živino prirejeno samo na paši za petindvajset odstotkov več kot ekološko živino, ki ni prirejena samo na paši. Pridelke prodaja na kmetiji in preko svojega partnerja, ki se tudi ukvarja z zelenjavo in jo prodaja preko zabojčkov šeststotim strankam.   

Proti večeru se je naša ekskurzija končala in napotili smo se na dolgo pot proti domovini, ki pa je zelo hitro minila saj smo na avtobusu med seboj podoživljali ta dva dneva. Naša navada na avtobusu je, da pokomentiramo videno, se med seboj predstavimo, delamo nove načrte za naprej, kakšno zapojemo in dolga pot postane prekratka.  Še posebej smo bili ekološki kmetje veseli kmetijskih strokovnjakov iz strokovnih šol kmetijskih zavodov, saj bodo imeli v bodočnosti vse večjo vlogo pri izobraževanju bodočih ekoloških kmetov. To kar smo videli v Švici je bilo res vredno ogleda, še posebej za tiste, ki tako že delamo in bomo videno poskušali prenesti na čim več nejevernih »Tomažev«, ki trdijo da se ekološko ne da kmetovati in od njega živeti. Do snidenja na naslednji ekološki ekskurziji.

Zvone Černelič, ekološko-biodinamična kmetija